Značilnosti signala v podatkovni komunikaciji

Podatkovni komunikacijski signal je vsak moduliran elektromagnetni val -- ali digitalni impulz --, preko katerega se podatki prenašajo z ene lokacije na drugo v omrežju. Ta signal je sestavljen iz dveh osnovnih delov -- signala osnovnega pasu (informacije) in nosilnega signala -- ki se pomešata med seboj skozi proces modulacije. Signale v podatkovnih komunikacijah ustvarjajo elektronske komunikacijske naprave in lahko potujejo po žičnih in brezžičnih medijih, da dosežejo želeno lokacijo. Ti signali imajo nekaj osnovnih in merljivih značilnosti, povezanih z njimi, ki so znane tudi kot njihove notranje lastnosti.

Amplituda signala

Amplituda podatkovnega signala je znana tudi kot njegova višina ali magnituda. To je najosnovnejša in neločljiva značilnost katerega koli podatkovnega signala, ki se uporablja v komunikaciji, in običajno predstavlja moč oddanega signala. Merjenje amplitude signala običajno poteka v enotah napetosti (V) in toka (I), njeni postopki izračunavanja pa se razlikujejo pri analognem in digitalnem načinu prenosa podatkov. Vsak komunikacijski signal potuje skozi nihanje v obliki valov in to nihanje je neprekinjeno v analogni komunikaciji, kot so stacionarni telefonski sistemi, in diskretni v digitalni komunikaciji, kot so računalniška in mobilna omrežja.

Dejstva o pogostosti

Frekvenca je število ciklov, ki jih podatkovni signal opravi v obliki nihanja v eni sekundi. Je še ena osnovna značilnost komunikacijskega signala in predstavlja intenzivnost prenosa in sprejema v podatkovnih komunikacijskih omrežjih. Frekvenca je natančno merjena v Hertzih (Hz) in izračunana z recipročno vrednostjo časovnega obdobja v sekundah, v katerem podatkovni signal izvede eno oscilacijo ali cikel. Ta vrednost je neposredno sorazmerna s količino podatkov, ki jih prenaša signal v komunikacijskem omrežju.

Informacije o valovni dolžini

Valovna dolžina je dolžina signala, ki se meri v metrih (m). Je tudi osnovna značilnost podatkovnega signala, ki se običajno izračuna z iskanjem razmerja med svetlobno hitrostjo (c) in frekvenco signala (f) kot 'c/f'. Vključitev hitrosti svetlobe (300.000.000 metrov na sekundo) v formulo prikazuje hitrost podatkovnega signala, ki je skoraj enaka hitrosti svetlobnih valov. Valovna dolžina podatkovnega signala je običajno predstavljena z znakom lambda (λ).

Faza signala

Faza podatkovnega signala je premik njegovih amplitudnih kotov, ki se običajno meri v stopinjah. Natančneje povedano, ta količina predstavlja spremembe, ki se zgodijo znotraj velikosti ciklov podatkovnega signala glede na čas. Ta značilnost podatkovnega signala je pomemben dejavnik, ko dva signala interferirata drug z drugim, saj se lahko izničita, če sta njuni fazi nasprotni. Fazo podatkovnega signala običajno predstavlja grška črka 'theta' (θ) in ponekod grška črka 'phi'.