Kaj je sveča?

Sveča je stenj, potopljen v vosek ali kakšno drugo vnetljivo snov, kot je loj, ki pri gorenju daje svetlobo in toploto.

Najzgodnejše sveče so bile izdelane na Kitajskem in so jih prvotno uporabljali za verske obrede ter kot vir svetlobe za bogate in močne. Sveče so v Evropi postale pogostejše v srednjem veku, ko so z njimi osvetljevali domove in cerkve. V 19. stoletju so sveče večinoma nadomestile električne luči, vendar ostajajo priljubljene zaradi svoje dekorativne vrednosti in za uporabo v izrednih razmerah.

Sveče so običajno narejene iz parafinskega voska, čebeljega voska ali sojinega voska. Vosek segrevajo, dokler se ne stopi, nato pa vanj pomočijo stenj. Stenj je običajno narejen iz bombaža ali papirja in je zvit ali pleten, da pomaga pri enakomernem gorenju. Nato stenj pritrdimo na kovinsko ali leseno podlago in pustimo, da se sveča ohladi in strdi.

Ko je sveča prižgana, plamen stopi vosek v bližini stenja. Tekoči vosek nato s kapilarnim delovanjem potegne stenj navzgor in izhlapi, ko doseže plamen. Izhlapeni vosek reagira s kisikom, da proizvede svetlobo in toploto.

Sveče se lahko uporabljajo za različne namene, vključno z:

- Zagotavljanje svetlobe

- Ustvarjanje sproščujočega vzdušja

- Dodajanje dišave v prostor

- Nastavitev razpoloženja za posebno priložnost

- Obeleževanje posebne priložnosti

Sveče se uporabljajo tudi pri verskih obredih, pogosto pa so tudi darila.