Kako je bila znanost uporabljena pri ustvarjanju televizije?
1. Katodna cev (CRT): Srce prvih televizijskih sprejemnikov je bila katodna cev (CRT). CRT, izumljen v poznem 19. stoletju, je vakuumska cev, ki uporablja elektronski žarek za ustvarjanje slik na zaslonu, prevlečenem s fosforjem.
2. Skeniranje: CRT deluje tako, da skenira zaslon vrstico za vrstico in ustvarja iluzijo neprekinjenega gibanja. Postopek skeniranja vključuje generiranje elektronskega žarka, ki se premika vodoravno po zaslonu, medtem ko intenzivnost žarka določa svetlost vsake slikovne pike.
3. Prenos slike: Zgodnji televizijski sistemi so se za zajem in prenos gibljivih slik zanašali na mehanske metode skeniranja, kot je disk Nipkow. Vendar so imele te mehanske metode omejitve glede kakovosti in ločljivosti slike.
4. Elektronsko skeniranje: Razvoj tehnik elektronskega skeniranja, kot sta ikonoskop in slikovni ortikon, je revolucioniral televizijsko tehnologijo. Te naprave so uporabljale elektronske senzorje za zajemanje in pretvorbo optičnih slik v električne signale, ki se lahko prenašajo na velike razdalje.
5. Obdelava video signala: Video signale, ki so jih posnele kamere, je bilo treba obdelati in učinkovito prenesti. Razvita so bila različna elektronska vezja in tehnike za ojačanje, filtriranje, sinhronizacijo in prenos video signalov.
6. Radijska in oddajna tehnologija: Televizija je uporabljala radijske valove za prenos video in avdio signalov. Radijski inženiring je imel ključno vlogo pri razvoju učinkovitih modulacijskih tehnik, anten in prenosnih sistemov za prenos televizijskih signalov po zraku.
7. Barvna televizija: Razvoj barvne televizije je vključeval pomemben napredek v kolorimetriji, fosforni kemiji in elektronskih vezjih. Standard NTSC (National Television System Committee) za barvno televizijo, uveden v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je postal prevladujoč format v Severni Ameriki.
8. Digitalna televizija (DTV): Prehod z analogne na digitalno televizijo je prinesel nadaljnje izboljšave kakovosti slike, učinkovitosti prenosa in interaktivnih funkcij. Digitalna televizija je uporabljala napredne tehnike kodiranja in stiskanja, kot sta MPEG-2 in MPEG-4, da bi zmanjšala pasovno širino, potrebno za prenos visokokakovostnih video signalov.
Ta znanstvena načela in tehnologije so med drugim postavile temelje za razvoj in razvoj televizije ter spremenile način sprejemanja, obdelave in doživljanja vizualnih informacij.