Prednosti in slabosti časovnega multipleksiranja?
Multipleksiranje s časovno delitvijo (TDM):prednosti in slabosti
Prednosti:
* Učinkovitost: TDM je lahko zelo učinkovit, zlasti pri sinhronih sistemih. To je zato, ker ima vsak uporabnik zagotovljeno časovno režo, kar zmanjšuje izgubljeno pasovno širino.
* Poštenost: TDM zagotavlja, da vsi uporabniki dobijo enak delež pasovne širine, tudi če nekateri prenašajo več podatkov kot drugi.
* Preprostost: TDM je konceptualno preprost za razumevanje in implementacijo.
* Nizka zakasnitev: TDM ima lahko nizko zakasnitev, saj se podatki prenašajo v neprekinjenem toku brez čakanja na druge uporabnike.
* Stroškovna učinkovitost: TDM je lahko stroškovno učinkovit, zlasti v aplikacijah s fiksnim številom uporabnikov in predvidljivimi hitrostmi prenosa podatkov.
Slabosti:
* Omejena prilagodljivost: TDM zahteva fiksno dodelitev časovnih rež, kar je lahko neučinkovito, če nekateri uporabniki potrebujejo večjo pasovno širino kot drugi.
* Težave s sinhronizacijo: Ohranjanje natančne sinhronizacije med več uporabniki je ključnega pomena za pravilno delovanje TDM.
* Ni primerno za gost promet: TDM ni primeren za aplikacije s hitrim podatkovnim prometom, kot je pretakanje videa, kjer je prenos podatkov nereden.
* Težko dodajanje novih uporabnikov: Dodajanje novih uporabnikov v sistem TDM je lahko težavno in zahteva ponovno konfiguracijo celotnega sistema.
* Dovzetnost za napake: TDM je lahko dovzeten za napake zaradi težav s sinhronizacijo ali šuma v prenosnem mediju.
Za zaključek:
TDM je primerna tehnika multipleksiranja za aplikacije, kjer so pomembni učinkovitost, poštenost in nizka zakasnitev ter kjer so število uporabnikov in hitrosti prenosa podatkov predvidljivi. Vendar pa je zaradi pomanjkanja prilagodljivosti in dovzetnosti za napake neprimeren za aplikacije s hitrim prometom ali dinamičnimi spremembami v zahtevah pasovne širine.
Tukaj je nekaj primerov aplikacij, kjer se uporablja TDM:
* Telefonska omrežja: TDM se uporablja v tradicionalnih telefonskih omrežjih za prenos več glasovnih pogovorov po eni sami žici.
* Digitalne naročniške linije (DSL): TDM se uporablja v tehnologiji DSL za prenos več podatkovnih tokov po eni telefonski liniji.
* Nekatere vrste brezžične komunikacije: TDM se uporablja v nekaterih brezžičnih komunikacijskih sistemih, kot so mobilna omrežja.
Nadomestne tehnike multipleksiranja:
* Frekvenčno razdeljeno multipleksiranje (FDM): FDM razdeli razpoložljivo pasovno širino na frekvenčne pasove za vsakega uporabnika.
* Code Division Multiplexing (CDM): CDM uporablja edinstvene kode za ločevanje podatkovnih tokov za različne uporabnike.
* Multipleksiranje z delitvijo valovnih dolžin (WDM): WDM razdeli razpoložljivo pasovno širino na različne valovne dolžine za vsakega uporabnika.
Izbira najboljše tehnike multipleksiranja je odvisna od specifične aplikacije in njenih zahtev.