Funkcije mikroprocesorja 8086

Uvedba mikroprocesorja 8086 leta 1978 je postavila temelje za industrijski in svetovni standard, ki je postal osnova za arhitekturo vsakega današnjega računalnika, ne glede na operacijski sistem. Ta čip je imel določen nabor funkcij, zaradi katerih je postal čip, na katerem temeljijo skoraj vsi sodobni procesorji.

16-bitni prenos podatkov

8086 je bil eden prvih čipov, ki je uporabljal 16-bitno vodilo za prenos podatkov, zaradi česar je veliko hitrejši in programsko prijaznejši od starejših 8-bitnih čipov. To je procesorju omogočilo hitrejši prenos podatkov, kar je močno povečalo hitrost in povečalo možne zmogljivosti programske opreme. Prav tako je procesorju omogočilo naslavljanje večjih količin pomnilnika.

Povratna združljivost

Procesor 8086 je bil zasnovan tako, da je še vedno združljiv z drugim priljubljenim, a manj zmogljivim čipom, 8080. To je omogočilo večjo prilagodljivost proizvajalcem osebnih računalnikov, ki so želeli ponuditi čipe z največjo združljivostjo z obstoječo programsko opremo.

Hitrost procesorja in pomnilnik

Hitrost procesorja je bila hitrejša od prejšnjih čipov. Pri frekvenci do 10 MHz je svojega predhodnika 8085 prehitel za 25 odstotkov. To mu je tudi omogočilo naslavljanje veliko več pomnilnika; do 1 MB RAM-a, veliko več kot prejšnji čipi.

Podpora za koprocesor

Mikroprocesor 8086 je podpiral tudi dodatni koprocesor, ki je bil včasih nameščen na matičnih ploščah za izvajanje rutinskih matematičnih funkcij, da bi sprostil moč procesorja za druge namene.