Funkcije operacijskega sistema UNIX
Zaradi visoke zanesljivosti, razširljivosti in zmogljivih funkcij je UNIX po mnenju Intela priljubljen operacijski sistem. Zdaj po 40. letu od leta 2010 je UNIX hrbtenica številnih podatkovnih centrov, vključno z internetom. Med velikimi igralci, ki uporabljajo UNIX, so Sun Microsystems, Apple Inc., Hewlett-Packard in AT&T, ki je prvotno matično podjetje UNIX. Open Group ima v lasti vse specifikacije UNIX in blagovno znamko, ki so prosto dostopne in na voljo prek interneta.
Večopravilnost in prenosljivost
Glavne značilnosti UNIX-a vključujejo zmogljivosti za več uporabnikov, večopravilnost in prenosljivost. Več uporabnikov dostopa do sistema s povezovanjem na točke, znane kot terminali. Več uporabnikov lahko izvaja več programov ali procesov hkrati v enem sistemu. UNIX uporablja jezik na visoki ravni, ki ga je enostavno razumeti, spreminjati in prenašati na druge stroje, kar pomeni, da lahko spremenite jezikovne kode glede na zahteve nove strojne opreme v vašem računalniku. Tako lahko izberete poljubno strojno opremo, ustrezno spremenite kode UNIX in uporabite UNIX v več arhitekturah.
Jedro in lupina
Središče operacijskega sistema UNIX, jedro upravlja aplikacije in zunanje naprave v sistemu. Jedro in lupina skupaj izvajata vaše zahteve in ukaze. S svojim sistemom komunicirate prek lupine UNIX, kar pomeni jedro. Ko vklopite terminal, se zažene sistemski proces, ki spregleda vaše vnose. Ko vnesete geslo, sistem poveže lupinski program z vašim terminalom. Lupina vam omogoča prilagajanje možnosti, tudi če niste tehnično podkovani. Na primer, če delno vtipkate ukaz, lupina predvidi ukaz, na katerega ciljate, in ga prikaže namesto vas. Lupina UNIX je program, ki daje in prikazuje vaše pozive in v povezavi z jedrom izvaja vaše ukaze. Lupina celo vzdržuje zgodovino ukazov, ki jih vnesete, kar vam omogoča, da znova uporabite ukaz s pomikanjem po svoji zgodovini ukazov.
Datoteke in procesi
Vse funkcije v sistemu UNIX vključujejo datoteko ali proces. Procesi so izvedbe programov, datoteke pa zbirke podatkov, ki ste jih ustvarili vi. Datoteke lahko vključujejo dokument, programska navodila za sistem ali imenik. UNIX v svoji zasnovi uporablja hierarhično datotečno strukturo, ki se začne s korenskim imenikom - označenim s poševnico (/). Korenu sledijo njegovi podimeniki, kot v obrnjenem drevesu, in se konča z datoteko. V primeru »/Demand/Articles/UNIX.doc« ima glavni imenik »Demand« podimenik »Articles«, v katerem je datoteka »UNIX.doc«.