Kaj se zgodi, ko se dve galaksiji združita v eliptično galaksijo?
1. Trčenje in stiskanje :Začetna stopnja vključuje trk med dvema galaksijama. Gravitacijske interakcije med zvezdami, plinom in temno snovjo v obeh galaksijah povzročijo, da jih vleče druga proti drugi, kar vodi do hitrega trčenja.
2. Sile plimovanja in izkrivljanje :Ko se galaksije približujejo druga drugi, njihove medsebojne gravitacijske sile ustvarjajo plimske sile. Te plimske sile raztezajo in izkrivljajo oblike galaksij ter vlečejo ven podolgovate tokove zvezd in plina, znane kot plimski repi. Galaksije se lahko med to fazo zdijo nepravilne ali imajo kompleksne strukture.
3. Izbruh nastajanja zvezd :Trk in stiskanje lahko sprožita intenzivno nastajanje zvezd. Plin in prah v galaksijah sta stisnjena, kar povzroči nastanek novih zvezd. Posledica tega procesa je zvezdni utrinek, kjer se hitro ustvari ogromno število zvezd.
4. Dinamično trenje :Dinamično trenje je še en mehanizem, ki igra vlogo pri procesu spajanja. Ko zvezde v obeh galaksijah medsebojno delujejo, si izmenjujejo energijo in zagon. To vodi do prenosa energije z zvezd z visoko hitrostjo na zvezde z nizko hitrostjo, zaradi česar se zvezde upočasnjujejo in izgubljajo energijo.
5. Odvajanje energije in sprostitev :Sčasoma interakcije med zvezdami in disipacija energije povzročijo, da galaksije, ki se združujejo, izgubijo svojo rotacijsko energijo. Elipsasta oblika nastale galaksije nastane zaradi sprostitve zvezdnih orbit. Zvezde se usedejo v naključne, nekrožne orbite in ustvarijo bolj simetrično, bolj okroglo strukturo.
6. Tvorba izboklin in halo :Osrednja področja galaksij, ki se združujejo, postanejo gostejša in tvorijo izrazito izboklino. Zunanja področja galaksij, znana kot njihovi haloji, se združijo in mešajo, kar ustvarja razpršeno porazdelitev zvezd in temne snovi, ki obdaja osrednjo izboklino.
7. Ustavitev nastajanja zvezd :Intenziven izbruh nastajanja zvezd, ki se je sprožil v zgodnjih fazah združitve, sčasoma zamre. Ko se plin porabi, se aktivnost nastajanja zvezd zmanjša in eliptična galaksija postane bolj mirna v smislu nastajanja zvezd v primerjavi s svojimi matičnimi galaksijami.
Končni rezultat procesa združitve je nastanek ene same eliptične galaksije z masivno centralno izboklino in razširjenim halojem. Zvezde v eliptični galaksiji so običajno starejše in bolj rdeče v primerjavi z zvezdami v spiralnih galaksijah, kar odraža njihovo preteklo zgodovino intenzivnega nastajanja zvezd in kasnejšega gašenja.