Zakaj je večina prekinitev v mikroprocesorju aktivnih nizkih?
Evo, zakaj so prevladovale aktivne nizke prekinitve in zakaj je to danes manj pogosto:
Razlogi za aktivne nizke prekinitve:
* Zgodovinski razlogi: Zgodnji mikroprocesorji so bili zasnovani z logiko TTL, ki sama po sebi daje prednost aktivnim nizkim signalom. To je bilo zato, ker so bili tranzistorji učinkovitejši v "vklopljenem" stanju (nizka napetost) kot v "izklopljenem" stanju (visoka napetost).
* Preprostost: Uporaba aktivnih nizkih prekinitev je pomenila, da je mogoče uporabiti preprost vlečni upor, da se prekinitvena linija ohrani visoko v neaktivnem stanju. To je poenostavilo vezje za obdelavo prekinitev.
* Odbijanje: Aktivne nizke prekinitve so zagotovile inherentno odbijanje mehanskih stikal, ki lahko ustvarijo lažne signale zaradi odboja kontakta.
Zakaj so aktivne visoke prekinitve vse pogostejše:
* Sodobna tehnologija: Mikroprocesorji so se razvili tako, da uporabljajo logiko CMOS, ki je enako učinkovita za visoke in nizke logične ravni.
* Prilagodljivost: Uporaba aktivnih visokih prekinitev zagotavlja večjo prilagodljivost pri obravnavanju prekinitev. Lažje je kombinirati signale z različnimi polaritetami.
* Ravnanje s programsko opremo: Sodobni operacijski sistemi in krmilniki prekinitev lahko učinkovito obravnavajo aktivne visoke in nizke prekinitve.
Pomembno je upoštevati:
* Polarnost prekinitve je določena s posebnim mikroprocesorjem in njegovimi zunanjimi napravami.
* Nekateri mikroprocesorji ponujajo nastavljive polaritete prekinitev, kar uporabnikom omogoča izbiro aktivne visoke ali nizke.
* V dokumentaciji za določeno napravo je vedno navedena polarnost prekinitve.
Za zaključek:
Medtem ko so bile aktivne nizke prekinitve v preteklosti pogoste, ta konvencija ne zavezuje sodobnih mikroprocesorjev in zunanjih naprav. Ali je prekinitev aktivna visoka ali nizka, določata posebna naprava in njena zasnova. Bistveno je, da si ogledate podatkovni list ali dokumentacijo, da razumete polarnost za določeno napravo.