Kaj so vrste zapisov DNS?
1. Zapis (naslov): Preslika ime domene v naslov IPv4. To je najbolj osnovna vrsta zapisa DNS in se uporablja za razreševanje imen domen v naslove IP za brskanje po spletnih mestih, pošiljanje e-pošte in druge internetne dejavnosti.
2. Rekord AAAA (Quad A): Podobno zapisu A, vendar določa naslov IPv6 namesto IPv4. IPv6 je novejša različica internetnega protokola in zapisi AAAA so potrebni za razrešitev imen domen v naslove IPv6.
3. Zapis CNAME (Canonical Name): Usmeri domeno vzdevka (imenovano tudi poddomena) na drugo domeno. To se uporablja, ko želite, da se več imen domen razreši na isti naslov IP. Na primer, lahko uporabite zapis CNAME, da usmerite www.example.com na example.com.
4. Zapis MX (Izmenjevalnik pošte): Določa poštni strežnik, odgovoren za obdelavo e-pošte za določeno domeno. Zapisi MX dajejo prednost poštnim strežnikom, tako da se lahko e-pošta dostavi drugemu, če en poštni strežnik ne deluje.
5. NS (name server) zapis: Delegira poddomeno na drug strežnik DNS. To vam omogoča uporabo različnih ponudnikov DNS za različne dele vaše domene ali uravnavanje prometa med več strežniki DNS.
6. PTR (kazalec) zapis: Uporablja se za povratna iskanja DNS, kjer je naslov IPv4 ali IPv6 preslikan v ime domene. To se uporablja predvsem za namene odpravljanja težav.
7. Zapis SOA (Začetek pooblastila): Vsebuje verodostojne informacije o domeni, kot je ime domene, primarni strežnik DNS, kontaktni podatki in časovno povezani parametri za predpomnjenje.
8. Zapis TXT (Besedilo): Omogoča shranjevanje besedilnih informacij, povezanih z imenom domene. Uporablja se lahko za različne namene, kot je preverjanje lastništva domene za avtentikacijo e-pošte (SPF in DKIM) ali dodajanje opisnih informacij o domeni.
9. Zapis SRV (Service): Določa lokacijo določene storitve, kot je strežnik za neposredno sporočanje ali storitev SIP VoIP, tako da poda ime storitve, protokol, vrata in težo (prioriteto).
10. Zapis NAPTR (Naming Authority Pointer): Zapleten zapis DNS, ki se uporablja za zapletene scenarije usmerjanja, na primer ko morate določiti več storitev, ki so na voljo v določeni domeni, in dati prednost njihovi uporabi na podlagi meril, kot so lokacija, protokol ali teža.
11. Zapis HINFO (Informacije o gostitelju): Zagotavlja informacije o gostitelju, vključno z njegovim operacijskim sistemom in vrsto procesorja. Ta zapis se redko uporablja in večinoma za starejše sisteme.
12. LOC (lokacijski) zapis: Shranjuje informacije o geografski lokaciji, povezane z domeno ali naslovom IPv4 ali IPv6, z uporabo koordinat zemljepisne širine in dolžine.
To je le nekaj pogostih vrst zapisov DNS, obstajajo pa tudi druge, ki se lahko uporabljajo za posebne namene ali v posebnih scenarijih. Pomembno je, da se posvetujete s strokovnjaki za DNS ali si ogledate uradno dokumentacijo, da v celoti razumete in učinkovito upravljate svoje zapise DNS.