Ali obstaja kakšna utemeljitev za navodilo z dvema operacijskima kodama?
1. Razširitev nabora navodil: Navodilo z dvema operacijskima kodama se lahko uporabi za razširitev nabora ukazov procesorja. S kombiniranjem dveh operacijskih kod lahko eno navodilo uporabite za izvedbo več operacij. To lahko zmanjša število navodil, potrebnih za izvedbo dane naloge, in naredi kodo učinkovitejšo.
2. Izboljšana funkcionalnost: Dve operacijski kodi je mogoče združiti, da zagotovita izboljšano funkcionalnost, ki je ni mogoče doseči z eno samo operacijsko kodo. Na primer, navodilo z dvema operacijskima kodama se lahko uporabi za izvedbo pogojnega skoka na podlagi vrednosti registra ali pomnilniške lokacije.
3. Optimizacija: V nekaterih primerih lahko združevanje dveh operacijskih kod v eno navodilo privede do boljše optimizacije kode. Prevajalnik lahko identificira pogosta zaporedja navodil in jih nadomesti z enim samim navodilom, kar lahko izboljša delovanje kode.
4. Združljivost: Za ohranjanje združljivosti s starejšimi procesorji je mogoče uporabiti dve opcijski kodi. Z zagotavljanjem navodil tako s staro kot z novo opcijsko kodo lahko procesorji, ki podpirajo starejšo opcijsko kodo, še vedno izvedejo navodilo, medtem ko lahko procesorji, ki podpirajo samo novo opcijsko kodo, prezrejo staro.
5. Cevovodna razporeditev navodil: Za izboljšanje učinkovitosti cevovoda ukazov je mogoče uporabiti dve opcijski kodi. Z združevanjem več operacij v en sam ukaz lahko procesor pridobi manj navodil in zmanjša število stopenj cevovoda, potrebnih za dokončanje naloge.
Pomembno je omeniti, da ima lahko uporaba dveh operacijskih kod tudi nekatere pomanjkljivosti, kot sta povečana velikost in kompleksnost kode, vendar v mnogih primerih prednosti prevladajo nad pomanjkljivostmi.