Kaj je sistem požarnega zidu?
Tukaj je razčlenitev delovanja sistema požarnega zidu:
1. Filtriranje paketov:Požarni zidovi pregledujejo podatkovne pakete, ki gredo skozi omrežje. Vsak paket vsebuje informacije, kot so izvorni in ciljni naslov IP, številke vrat in vrsta uporabljenega protokola. Na podlagi vnaprej določenih pravil požarni zid dovoli ali blokira tem paketom vstop v omrežje ali izstop iz njega.
2. Pregled stanja:Nekateri požarni zidovi uporabljajo pregled stanja, kar pomeni, da spremljajo stanje trenutnih omrežnih povezav. To jim omogoča sprejemanje bolj informiranih odločitev o tem, ali bodo dovolili ali blokirali promet. Z razumevanjem konteksta povezave lahko požarni zidovi s stanjem bolje zaznajo in blokirajo morebitne grožnje.
3. Pregled aplikacijskega sloja:napredni požarni zidovi lahko izvajajo pregled aplikacijskega sloja, kjer analizirajo dejansko vsebino podatkovnih paketov. To pomaga pri odkrivanju in blokiranju napadov ali zlonamernega prometa, ki izkorišča ranljivosti v določenih aplikacijah ali protokolih.
4. Beleženje in spremljanje:požarni zidovi imajo običajno zmožnost beleženja dogodkov v omrežnem prometu in ustvarjanje varnostnih dnevnikov. Te dnevnike lahko pregledajo skrbniki omrežja, da prepoznajo sumljive vzorce ali morebitne varnostne incidente.
Obstajajo različne vrste požarnih zidov glede na njihovo namestitev in funkcionalnost:
- Omrežni požarni zidovi:To so namenske naprave ali programske aplikacije, nameščene na obodu omrežja, ki se običajno uporabljajo za zaščito celotnega omrežja in njegovih končnih točk.
- Gostiteljski požarni zidovi:Kot že ime pove, so gostiteljski požarni zidovi nameščeni na posamezne računalnike ali naprave v omrežju, da jih zaščitijo pred zlonamernimi dejavnostmi.
- Požarni zidovi v oblaku:z vse večjim sprejemanjem računalništva v oblaku požarni zidovi v oblaku zagotavljajo zaščito za aplikacije in infrastrukturo, ki gostujejo v oblaku, neposredno na ravni ponudnika oblaka.
Na splošno sistem požarnega zidu služi kot kritična komponenta varnostnih ukrepov organizacije, saj jo ščiti pred nepooblaščenim dostopom, vdorom podatkov in drugimi kibernetskimi grožnjami.