1. kamere
  2. Car Audio & Electronics
  3. Domači glasbeni sistem
  4. Osebni avdio
  5. televizorji
  6. Pametni dom
  >> Elektronske tehnologije Online >  >> Pametni dom >> Pametno življenje

Razlika med kodiranjem in dekodiranjem

Kodiranje je postopek prevajanja podatkov med dvema formatoma v skladu z nizom pravil ali formulo. Na primer, lahko kodirate "abc" v "ABC" z uporabo pravil za spreminjanje malih črk v velike. Dekodiranje je obratni proces. Z istim nizom pravil lahko dekodirate "ABC" v "abc". Obstaja veliko različnih aplikacij za kodiranje in dekodiranje podatkov. Šifriranje je na primer oblika kodiranja, ki uporablja ključ. Brez ključa kodiranih podatkov ni mogoče dekodirati. Video podatki so kodirani, da so manjši, tako da si je mogoče video tokove visoke ločljivosti ogledati prek interneta.

Kodiranje medijev

Kodiranje se običajno uporablja za zmanjšanje velikosti avdio in video podatkov. Program koder-dekoder, imenovan kodek, uporablja vrsto matematičnih algoritmov, ki odstranijo odvečne podatke. Denimo, da datoteka vsebuje podatke "ABCDQABC." Algoritem kodeka #1 bi morda zamenjal "ABC" z "Z." Nastala datoteka bi bila "ZDQZ", ki je 50 odstotkov manjša od izvirne datoteke. Algoritem kodeka #2 bi lahko nadomestil "ABC?" z "Y" in "?ABC" z "X", kjer je "?" označuje poljuben znak. Nastala datoteka bi bila »YX«, kar je 75 odstotkov manjše od izvirne datoteke.

Dekodiranje medijev

Dekodiranje uporablja isti kodek za rekonstrukcijo izvirne datoteke iz kodirane datoteke. Na primer, uporaba kodeka št. 1 za "ZDQZ" v obratni smeri zamenja "Z" z "ABC", da se ustvari izvirna datoteka "ABCDQABC." Kodek #1, ki je bil 50 odstotkov manjši, se imenuje kodek brez izgub, ker dekodiranje vedno znova ustvari izvirno datoteko. Kodek #2 dekodira "YX" z "ABC??ABC," in nato poskuša uganiti, kateri so manjkajoči znaki. Kodek lahko ugane "DE", kar ima za posledico "ABCDEABC." Kodek št. 2, ki je bil 75 odstotkov manjši, je kodek z izgubo, ker lahko postopek dekodiranja ustvari datoteko, ki je blizu izvirniku, vendar ne enaka.

URL-ji in nabori znakov

Vsako kodiranje ne daje rezultata, ki je manjši od nekodiranih podatkov. Na primer, URL "example.com/Skrivnost življenja.html" ni veljaven, ker vsebuje presledke. Spletni programer kodira URL, ki nadomesti vse presledke z »%20«, da ustvari »example.com/Skrivnost%20%20Life.html«. Postopek dekodiranja izvede inverzno operacijo in nadomesti "%20" s presledkom. Podobno lahko program baze podatkov kodira vse podatke v Unicode, glavnem nizu znakov v večini jezikov. Ko uporabnik pridobi podatke, program dekodira Unicode, da se ujema z uporabnikovim jezikom in nastavitvami tipkovnice.

Kodiranje, ki ga ni mogoče dekodirati

Nekatera kodiranja niso namenjena dekodiranju. Zgoščena vrednost je dolg niz naključnih znakov, ki se uporablja z algoritmom kodiranja za izdelavo šifriranega rezultata, ki ga ni mogoče dekodirati, tudi če poznate zgoščeno vrednost. Na primer, uporabniško geslo je lahko šifrirano z zgoščeno vrednostjo in shranjeno v zbirki podatkov. Če heker najde bazo podatkov, ne more dekodirati nobenega gesla. Ko se uporabnik prijavi, sistem kodira geslo, ki ga uporabnik vnese, z zgoščeno vrednostjo in rezultat primerja s tistim, ki je shranjen v bazi podatkov. Če uporabnik pozabi geslo, ga mora spremeniti, saj sistem ne pozna njegovega izvirnega gesla, temveč le njegovo šifrirano vrednost.


  1. Razlika med 2G in 3G tehnologijo
  2. Razlika med Bluetooth 2.0 & 2.1
  3. Razlika med AC in DC Amplifiers
  4. Razlika med HDMI 1.2 in 1.3
  5. Razlika med Presentation & projektorji za domači kino