Kako deluje videokamera za nočno gledanje?
1. Slikovni senzor: Kamkorderji za nočno gledanje uporabljajo posebne slikovne senzorje, ki so bolj občutljivi na razpoložljivo svetlobo v primerjavi z običajnimi videokamerami. Ti senzorji, kot so senzorji CMOS ali CCD, so zasnovani tako, da povečajo zajem obstoječe svetlobe okolice, tudi v zelo temnih pogojih.
2. Infrardeča (IR) osvetlitev: Večina kamkorderjev za nočno gledanje vključuje infrardeče osvetljevalce za izboljšanje vidljivosti v popolni temi. Ti osvetljevalci oddajajo infrardečo svetlobo, ki je nevidna s prostim človeškim očesom, lahko pa jo zazna slikovni senzor videokamere. IR lučka osvetli prizor, kar omogoča videokameri, da zajema slike in videoposnetke v temnem okolju.
3. Okrepitev slike: Zajeta infrardeča svetloba se nato okrepi, da se poveča njena vidnost. Ta proces vključuje ojačanje šibkih IR signalov in njihovo pretvorbo v vidno svetlobo. Cev za ojačenje slike, ki je ključni sestavni del naprav za nočno opazovanje, opravlja to funkcijo z uporabo fotokatode, mikrokanalne plošče in fosfornega zaslona za izboljšanje svetlosti slike.
4. Digitalna obdelava signala: Okrepljena slika se nato digitalno obdela za izboljšanje njene kakovosti. Tehnike digitalne obdelave slik, kot so zmanjšanje šuma, izboljšanje kontrasta in izboljšanje robov, se uporabljajo za dodatno optimizacijo slike ter jo naredijo jasnejšo in podrobnejšo.
5. Zaslon: Končna izboljšana slika je prikazana na LCD zaslonu videokamere ali pa jo lahko posnamete na pomnilniško kartico za kasnejši ogled. Nekatere kamere za nočno gledanje imajo tudi zmožnosti video izhoda, kar jim omogoča povezavo z zunanjimi zasloni za večje gledanje ali snemanje.
Pomembno je vedeti, da imajo videokamere za nočno gledanje omejitve, kot so zmanjšana ločljivost slike, šum slike in omejen obseg vidljivosti, odvisno od zmogljivosti naprave in razpoložljive svetlobe v okolju. Poleg tega za delovanje potrebujejo vir energije, bodisi baterije ali zunanji napajalnik.