Zakaj je bil bluetooth izumljen?
Razvoj tehnologije Bluetooth je sprva vodila potreba po brezžični tehnologiji kratkega dosega, ki bi napravam, kot so mobilni telefoni in računalniki, omogočila medsebojno komunikacijo brez uporabe kablov. Eden ključnih ciljev je bil ustvariti brezžično alternativo serijskemu kablu RS-232, ki se je takrat pogosto uporabljal za povezovanje naprav.
Leta 1994 je Ericsson, vodilno švedsko telekomunikacijsko podjetje, začelo raziskovalna in razvojna prizadevanja za ustvarjanje brezžične tehnologije, ki temelji na konceptu frekvenčnega skoka razširjenega spektra (FHSS). FHSS vključuje hitro preklapljanje med več frekvenčnimi kanali za prenos podatkov, zaradi česar je bolj odporen na motnje in prisluškovanje.
Zgodnji razvoj tehnologije Bluetooth je vodil konzorcij podjetij, znan kot Bluetooth Special Interest Group (SIG), ki je vključeval industrijske velikane, kot so Ericsson, Nokia, Intel, IBM in Toshiba. SIG je bil ustanovljen leta 1998 za spodbujanje razvoja in sprejemanja tehnologije Bluetooth ter zagotavljanje njene združljivosti med različnimi napravami različnih proizvajalcev.
Tehnologijo so poimenovali "Bluetooth" v čast danskega kralja iz 10. stoletja Haralda Bluetootha, ki je bil znan po tem, da je pod svojo vladavino združeval različna plemena in regije. Tudi logotip za Bluetooth se zgleduje po skandinavskih runah, ki predstavljajo Haraldove začetnice.
Uradna uvedba tehnologije Bluetooth je potekala leta 1999, kmalu zatem pa so se na trgu pojavile prve naprave, ki podpirajo Bluetooth. Tehnologija je postala hitro sprejeta in razširjena zaradi enostavne uporabe, priročnosti in združljivosti med platformami.
Od svoje uvedbe je Bluetooth postal bistvena brezžična tehnologija v našem vsakdanjem življenju, ki povezuje široko paleto naprav, kot so pametni telefoni, tablice, prenosniki, zvočniki, slušalke, pametne ure in različne naprave IoT (Internet of Things). Tehnologija Bluetooth je v preteklih letih doživela več napredkov in revizij, da bi izboljšali svojo hitrost, doseg, varnost in energetsko učinkovitost, kar je prispevalo k njeni vseprisotni prisotnosti v sodobnih komunikacijskih in povezovalnih rešitvah.