Kdaj so bile prvič posnete fotografije iz zraka in kako so se kamere dvignile visoko nad zemljo, da so jih posnele?

Prve fotografije iz zraka je v petdesetih letih 19. stoletja posnel francoski fotograf Gaspard-Félix Tournachon, znan tudi kot "Nadar". Z balonom si je iz zraka ogledal Pariz in druga francoska mesta. Približno v istem času so drugi pionirji, kot sta James Wallace Black v Bostonu in John Mayall v Londonu, prav tako fotografirali iz zraka.

Sprva so bile fotografije iz zraka posnete s kamerami, ki so jih držali ali postavljali z roko, medtem ko so visele v zraku. Zgodnje metode so vključevale balone na vroč zrak, jadralna letala in zmaje za prenašanje kamer. Kasneje, ko je letalstvo napredovalo, so letala postala glavno sredstvo za prenašanje kamer za fotografiranje iz zraka.

Pred izumom letal so bile fotografije iz zraka pogosto posnete iz balonov, ki so lahko kamere dvignili nad tlemi za daljša časovna obdobja. Zračne kamere so bile opremljene s posebnimi nosilci, ki so zagotavljali stabilnost med letom. Za daljše fotografiranje so bile uporabljene kamere s časovnikom.

Leta 1887 je nemški izumitelj Arthur Batut ustvaril kamero, posebej zasnovano za fotografiranje iz zraka, ki je omogočala lažje rokovanje in zmanjšala tresljaje. Do začetka 20. stoletja so se letala vse bolj uporabljala za fotografiranje iz zraka, kar je zagotavljalo stabilno platformo za zajemanje še podrobnejših slik z velikih višin.

Sčasoma so z napredkom tehnologije fotoaparati postali manjši, lažji in bolj izpopolnjeni. Razvoj specializiranih letalskih platform in brezpilotnih letal je dodatno spremenil aerofotografijo, saj je omogočil še večjo vsestranskost, natančnost in varnost pri zajemanju slik iz zraka.