Kako digitalni fotoaparati oblikujejo slike?
Digitalni fotoaparati uporabljajo senzor nabojno sklopljene naprave (CCD) ali komplementarni kovinsko-oksidni polprevodniški (CMOS) senzor za pretvorbo svetlobe v električni signal. Ta signal nato obdela slikovni procesor fotoaparata, da ustvari digitalno sliko.
CCD in CMOS senzorja
Senzorja CCD in CMOS sta sestavljena iz mreže fotositeov, ki so drobne celice, občutljive na svetlobo. Ko svetloba zadene mesto fotografije, ustvari električni naboj. Količina ustvarjenega naboja je sorazmerna z jakostjo svetlobe.
Obdelava slik
Električni signal iz senzorja se nato pošlje v slikovni procesor kamere. Slikovni procesor izvaja številne operacije na signalu, vključno z:
* Analogno-digitalna pretvorba: Analogni električni signal se pretvori v digitalni signal.
* Uravnavanje beline: Barve na sliki so prilagojene, da so videti bolj naravne.
* Prilagoditev osvetlitve: Svetlost slike se prilagodi.
* Izostritev slike: Robovi predmetov na sliki so poudarjeni.
* Zmanjšanje hrupa: Slika je obdelana za odstranitev neželenega šuma.
Oblike slikovnih datotek
Končno obdelana slika je shranjena v formatu slikovne datoteke, kot je JPEG, TIFF ali RAW.
JPEG (Joint Photographic Experts Group) je najpogostejši format slikovne datoteke. Je format z izgubo, kar pomeni, da se nekateri podatki med stiskanjem izgubijo. Vendar so datoteke JPEG običajno veliko manjše od drugih formatov datotek, zaradi česar so idealne za skupno rabo v spletu in shranjevanje v digitalnih napravah.
TIFF (Tagged Image File Format) je format brez izgube, kar pomeni, da se med stiskanjem ne izgubijo nobeni podatki. Datoteke TIFF so torej večje od datotek JPEG, a so tudi kakovostnejše.
RAW je format datoteke, ki shranjuje vse podatke, ki jih zajame senzor kamere. Datotek RAW slikovni procesor fotoaparata ne obdeluje, zato ponujajo največjo prilagodljivost pri naknadni obdelavi. Vendar so datoteke RAW veliko večje od datotek JPEG in TIFF.