Kdaj so začeli uporabljati kamere, ki gredo v telo?
Pozno 18. stoletje:
- V 1790-ih letih je nemški zdravnik Phillip Bozzini razvil prvi primitivni endoskop, ki ga je poimenoval "Lichtleiter". Uporabljal je svečo kot vir svetlobe in vrsto ogledal za osvetlitev in ogled notranjih organov.
Začetek 19. stoletja:
- Leta 1806 je francoski zdravnik Jean-Nicolas Corvisart predstavil nov endoskop, imenovan "ezofagoskop", posebej zasnovan za pregledovanje požiralnika.
- Leta 1826 je avstrijski zdravnik Joseph Dieffenbach razvil cistoskop, instrument za vizualizacijo mehurja.
Sredina 19. stoletja:
- V petdesetih letih 19. stoletja je nemški zdravnik Adolph Kussmaul razvil endoskop z vgrajenim svetlobnim virom, ki je omogočal boljšo osvetlitev med preiskavami.
Pozno 19. in zgodnje 20. stoletje:
- V poznem 19. stoletju je napredek v optiki, razsvetljavi in tehnologiji privedel do razvoja bolj sofisticiranih endoskopov.
- Leta 1881 je nemški kirurg Gustav Killian predstavil nov endoskop, imenovan "ezofagoskop", posebej zasnovan za pregledovanje požiralnika.
- Leta 1895 je nemški zdravnik Hans Christian Jacobaeus izvedel prvo uspešno laparoskopijo, pri kateri je z endoskopom pregledal trebušno votlino.
Sredina 20. stoletja in naprej:
- V petdesetih letih 20. stoletja je razvoj optičnih vlaken revolucioniral endoskopijo, saj je omogočil manjše in bolj prilagodljive instrumente.
- V 60. in 70. letih 20. stoletja je napredek video tehnologije privedel do uvedbe video endoskopije, ki je omogočala vizualizacijo in snemanje notranjih organov v realnem času.
- V osemdesetih letih prejšnjega stoletja in kasneje so nenehne izboljšave tehnologije, vključno z razvojem kamer z visoko ločljivostjo, miniaturizacijo instrumentov in integracijo naprednih tehnik slikanja, dodatno izboljšale področje endoskopije.
- V zadnjih desetletjih je kapsulna endoskopija, kjer se zaužije majhna kamera, ki potuje skozi prebavni trakt, postala dragocen pripomoček za pregledovanje tankega črevesa.
Danes se endoskopija pogosto uporablja v medicinski diagnostiki, zdravljenju in kirurških posegih, saj omogoča minimalno invazivne preiskave in posege v različne dele telesa.